Po tednih pripravljanja in rezervacij smo danes končno krenili na naš "Eurotrip", da obiščemo naše partnerje. Tukaj lahko spremljate naše dogodivščine :) Celoten album s slikami pa najdete na našem Facebooku >> TUKAJ <<

28.5.2018

Na pot smo se začeli odpravljati že zgodaj zjutraj, kljub vsem pripravam pa smo krenili šele ob 08:15. Obiskali smo našega dolgoletnega partnerja na Dunaju, si ogledali razstavni prostor, dogovorili za nove blagovne menjave. Po sestanku smo si ogledali Dunaj, šli na najvišjo točko, se sprehodili po mestu in parku ter obiskali Lidl – da smo primerjali cene :)

Naš WV Multivan se je odrezal odlično, saj je prava potujoča pisarna. Zadaj smo si uredili računalniški kotiček, da sledimo vsem aktualnim in tekočim zadevam. S seboj smo vzeli tudi lasten kompresorski hladilnik na 12V, ki je odlična izbira za vroče dni in vožnje z avtom, saj porabi izjemno malo elektrike v vozilu, zagotavlja pa izredno hladnost, vse do -16°C.

Kje smo našli kompresorski hladilnik? Hja, pri nas seveda - radi imamo vrhunske izdelke ♥ Preverite sami in poskrbite za hladno pijačo, led in obdržite hrano svežo dlje časa. Pa ne pozabite na pivo :)

Do kompresorskih hladilnikov vas privede ta povezava >>

Po napornem dnevu smo se zaljubili v apartma v centru Dunaja, kjer smo prespali. Namesto proti Nemčiji, smo jo ucvrli v Bratislavo, kjer smo obiskali Franca, ki je tam »velika riba« na področju kozmetike. Pa še vikend ima na Hrvaškem, tako da se fino razumemo in si imamo marsikaj za povedati :)

29.5.2018

Dobro jutro in nasvidenje največje Avstrijsko mesto Dunaj ;)

Po popiti jutranji kavici in zajtrku smo se v čudovitem vremenu odpravili proti naši naslednji destinaciji, mestu Bratislavi - prestolnici Slovaške. Mesto z bogato zgodovino in arhitekturo, velikokrat poimenovano kot drugi Dunaj. Daleč, a tako blizu, Bratislava je od Dunaja oddaljena le dobro uro vožnje. S sprehodom do panoramskega pogleda iz gradu smo si premigali noge, naredili par panoramskih slik, odkrili nove funkcije na fotoaparatu telefona, se malce odpočili in se odpravili naprej. 



Na poti je sledil postanek s kavico, toplim obrokom, šopsko solato, vse to na prijetnem vrtičku blizu hitre ceste in že smo bili na poti proti drugemu največjemu mestu Češke republike. 





Mesto Brno bo večini poznano iz sveta motociklizma in MotoGP prvenstvu, ki se odvija na nedaleč stran od mesta oddaljenem dirkališču. Seveda v Brnu ni šlo brez obiska še enega gradu in lepih slik. Med hojo smo ugotovili, da nas preganja ne le čas ampak tudi hitro bližajoča nevihta, ki smo se ji s hitro hojo do našega ART-Express VW MultiVan-a za las izognili. Luka pa si kljub temu ni mogel pomagati, da ne bi zavil še na bližjo tržnico :) Je oboževalec znamenitosti. Hop v kombi in nogo na plin!



Z nasmeškom na obrazu in suhimi lasmi (kdor jih še ima) smo oddrveli proti MotoGP progi, da dokumentiramo še eno lokacijo. Na naše zadovoljstvo so na progi trenirali številni motoristi, zato smo za par minut bili kot za čas realnega dogajanja med prvenstvom deležni navijaškega vzdušja med zbranimi ljudmi okoli proge. Še kratek krog do skoraj novega hotela na dirkališču in že smo bili na poti proti zadanemu cilju današnjega turističnega dne - Pragi. 



Na poti se je moral odžejati tudi kombi, v dveh urah od Brna pa smo že bili v Pragi. 

Metropola v pravem pomenu besede. Cilj glede vožnje je bil dosežen, po plačani parkirnini, lociranju našega luksuznega tro-sobnega apartmaja v samem centru Prage in to za celih 30€ in tušu pa je sledil čas za umirjeno, turistično sprehajanje po mestu. 







Znamenitost pri znamenitosti in pivnice povsod. Runda tu in runda tam, vse dokler kreditno kartico imam, pa je bila kmalu ura za počitek :) Sladke sanje in misli na tretji dan - obisk še ene države, sestankovanja ter ogromno vožnje.

30.5.2018

Tretji dan – dan maratonske vožnje.

Spočiti smo se prebudili v prelep dan v Pragi. Spakirali kovčke, pospravili za sabo in že smo bili na poti proti naslednji destinaciji – Wroclaw na Poljskem. Da bi kar najboljše spoznali kraje smo se odločili, da gremo po bližji poti do naslednjega cilja. Ta je vodila mimo avtoceste, a je bila po Google zemljevidih več kot debelih 50 km bližja in 1 uro hitrejša. Ni bilo dolgo, ko smo začeli dvomiti, a kot pravijo: »Stric Google vse ve.« S kilometri se je cesta slabšala in slabšala, navdušenje je usihalo, navigacija pa je kazala da bomo daleč – daleč po delovnem času uspeli priti na sestanek. Ravninskih predelov že več ni bilo, ko smo morali priznati, da nas je zaupanje v internet zavedlo in odpeljalo v realnosti po kar 2 uri daljši poti. Izklopili smo navigacijo in vklopili oči. 

Zdravi razum kopilota Barbare pri navigiranju in dirkaška razpoloženost Damjana in že smo pridobivali izgubljeni čas ter navsezadnje še uspeli ujeti delovni čas in termin za sestanek ;)

Kratek sestanek pri poslovnem partnerju in nato ogled mesta Wroclaw. Ujeli smo ravno pravi dan, saj se je v središču mesta zaradi praznika odvijalo pravo slavje. Na vsaki stojnici dobrote, naši želodčki pa lačni… Po kosilu pa še krajši sprehod in kavica. 

Odlično razpoloženi, se niti nismo veliko obremenjevali, da je pred nami še 900 km do naslednje točke. Da ne bi bili preutrujeni, smo se za volanom malo menjali, tisti ki je bil zadaj, pa je lahko tudi zadremal. Kilometri so se kar pridno nabirali in kmalu smo prišli do Nemčije. Vozili smo se kar dolgo, okoli 7 ur, da bi bili čim bližje Nizozemski.

Ko je bila utrujenost že prehuda, smo izbrali počivališče in si naredili prenočišče kar v našem potovalnem expressu. Pa naj še kdo reče da je kamionska lahka. Zjutraj nas je zbudilo sonce in tudi tisti, ki smo ponavadi bolj zmrznjeni, smo se ogreli. Prva misel: kavaaaa in osvežitev.


Razgibali smo noge in hrbtenico, spili kavo in spet na pot. Nizozemska, prihajamo :)

31.5.2018

Kratko, a sladko. Nekaj urni spanec se je po premagani celotni poti iz Poljske, čez Nemčijo vse do Nizozemske, prav čudovito prilegel. Že dopoldan smo bili dogovorjeni za prvi sestanek pri novem partnerju, čigar produkte bomo v zelo kratkem času dodali v našo ponudbo. Po koncu sestanka smo se odpravili proti drugemu, dolgoletnemu partnerju.

Po pogovoru o tekočih stvareh, bodočih planih in možnih optimizacij procesov smo se zadovoljni odpravili proti zasluženemu počitku. Locirali smo
čudovit motel blizu centra, se odločili za 2 urni spanec in nato obisk vsem poznanega mesta Amsterdam.

Šok, kje je Barbara? Menda naju nima že dovolj :P 

Spet ji ni dalo spati. Očitno je videz varal, ko smo pred spanjem še vsi z na pol zaprtimi očmi komaj korakali proti sobam.

Solidno spočiti smo naročili taksi za center in se odpravili na sprehod po uličicah glavnega mesta Nizozemske. Trenutno je čas glavne sezone, zato je mesto polno turistov. Tisoče majhnih uličic, rečnih kanalov, mostičkov, coffe shop-ov in trgovinic.

Obhod med rdečimi ulicami in pomankljivo oblečena dekleta v vitrinah Luko niti malo niso zmotila, ko se je sredi Amsterdama uro in pol vneto pogovarjal po telefonu in bil »pravi zgled« za družabnost. Ura je bila že okoli desete zvečer, ko smo se začudeno spogledali, da še kar ni noči?

Svetlo je bilo, kot da je beli dan in je bilo še vedno vse do 23h, ko smo se s polnimi želodčki odpravili iz ene izmed restavracij nazaj proti hotelu na zaslužen počitek. Za opraviti imamo še zadnji sestanek, potem pa odpravimo nazaj proti domu na 1300 km dolgo pot.

1.6.2018

5. dan in res dolga pot domov.


Spočiti smo se zbudili v čudovito jutro v Amsterdamu. Zapustili smo hotel in spet sedli v našo potujočo pisarno. Zadnji sestanek, 30 minut vožnje iz Amsterdama, smo uspešno zaključili in se hkrati zavedeli, da nas sedaj čaka res dolga pot domov.

Navigacija nas je kruto spustila na realna tla, ko smo zagledali številke: 1.300 km, 12 ur in pol, prihod ob 2:20. Aaaaaa.

Pot je bila res dolga, doživeli smo sonce, dež, mavrico, dan in noč. Vmes smo se ustavili za kavico, wc in raztegnili naše uboge noge. Vsak je vozil dokler je šlo, najhuje je bilo ponoči. Avtocesta skozi Nemčijo in Avstrijo je ena sama ravnina in kmalu ti postane dolgčas, oči pa se pričnejo zapirat. Ko smo zagledali tablo za Slovenijo, nam je bilo takoj lažje. Ampak še vseeno je treba odpeljati kar nekaj kilometrov. Ko smo videli, da bomo naredili "le" približno 3.600 km, je padla ideja da gremo še do Splita, da jih naredimo vsaj 4.000. Seveda je bila le ideja :)

Okrog 3. zjutraj nas je direktor srečno pripeljal pred vhod našega podjetja. Srečni, ampak res zelo utrujeni, smo spraznili kombi in se odpeljali vsak k svojim dragim, ki so nas že komaj čakali. Vikend za počitek, v ponedeljek pa s polno paro in novimi idejami nazaj na delovna mesta.

Kam pa naslednjič?!